Generalni konzulat RS Muenchen /Novice /
09.02.2015  

51. Münchenska varnostna konferenca

V bavarski prestolnici se je pretekli vikend odvijala 51. münchenska varnostna konferenca(Münchner Sicherheitskonferenz), kjer so odgovorni za varnost, ministri ter predsedniki držav in vlad, diskutirali o pomembnih svetovno-političnih temah. Dve izmed najbolj pomembnih tem sta bili ukrajinska kriza in džihadizem, govorilo pa se je tudi o globalnih izzivih, npr. eboli.

Gre za najpomembnejšo varnostno konferenco na svetu, ki je letos osredotočena na globalne varnostne izzive in njihove odseve na varnost v Evropi (konflikt v Ukrajini, ostali zamrznjeni konflikti v Evropi). Obravnavale se bodo tudi nove oblike vojskovanja (hibridno, informacijsko vojskovanje) in geopolitika Pacifika.

Prvi dan konference je potekal predvsem v luči razprav o globalnih varnostnih izzivih in razlogih za ukrajinsko krizo ter ponovnem obujanju geopolitike. Razprava je potekala tudi o tako imenovani hibridni vojni.

Profesor Ischinger, predsedujoči Münchenski varnostni konferenci, je v otvoritvenem dogodku spregovoril o varnostni krizi v Evropi z besedami, ki potrjujejo tezo predsednika Pahorja iz nedavnega nagovora diplomatom, ko je dejal, da se je globalna varnostna situacija v zadnjem letu poslabšala. Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je izpostavila odgovornost Nemčije do varnosti v Evropi in podala jasne ločnice med ukrajinsko krizo in fenomenom ISIS-a.

Predsednik republike Borut Pahor se je sestal z generalnim sekretarjem zveze NATO Jensom Stoltenbergom, ki je tudi nastopil v otvoritvenem dogodku konference.

 

Pomembnejši udeleženci varnostne konference so bili: nemška kanclerka Angela Merkel, nemška ministrica za obrambo Ursula von der Leyen, nemški predsednik Joachim Gauck, nemški minister za zunanje zadeve Walter Steinmeier, ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lawrow, ameriški podpredsednik Joe Binden, zunanji minister ZDA John Kerry, sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je  na 51. Münchenski varnostni konferenci predsedoval voditeljskemu panelu na temo "Po Ukrajini – nerešeni konflikti v Evropi", v katerem so sodelovali Ilham Aliyev, predsednik Azerbajdžana, Irakli Garibashvili, predsednik vlade Gruzije, Aleksandar Vučić, predsednik vlade Srbije, ki je januarja prevzela predsedovanje OVSE, in Vesna Pusić, ministrica za zunanje zadeve Hrvaške

 

Razprava panelistov je bila osredotočena na vzroke za posamezne nerešene konflikte, pri čemer so udeleženci kot osnovo za iskanje miroljubnih rešitev identificirali vzpostavitev medsebojnega zaupanja. Prav tako so bili mnenja, da je potrebno okrepiti vlogo mednarodnih organizacij, predvsem OVSE pri naslavljanju varnostnih izzivov v Evropi.

Uvodoma je predsednik dejal, da danes v svetu nastaja več konfliktov kot jih uspemo reševati in da so novonastajajoči konflikti vse bolj intenzivni in kompleksni, obstoječe mednarodne strukture pa, kot je videti, ne zmorejo uveljavljati mirnih rešitev zanje.

Predsednik Pahor je ob tem poudaril, da je v tem času zaupanje in iskanje skupnih rešitev ključno in spomnil tudi na lastno izkušnjo iz časa reševanja mejnega spora s Hrvaško, ki se je leta 2009 zaključil s sklenitvijo arbitražnega sporazuma. Ob tem je še dodal, da je za države Zahodnega Balkana zelo pomembna evropska perspektiva, ki edina zmožna dolgoročno stabilizirati regijo.

Po razpravi, ki ji je predsedoval, se je predsednik Pahor sestal še z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, s katerim sta govorila o razmerah v Ukrajini, pa tudi o bilateralnih odnosih in krepitvi političnega dialoga na najvišji politični ravni.

Predsednik Pahor se je ob robu varnostne konference tudi sestal s predsednikom Republike Estonije Toomasom Hendrikom Ilvesom, s katerim sta potrdila odlične bilateralne odnose med državama ter se zavzela za nadaljnjo poglobitev političnega dialoga. Strinjala sta se, da bi bilo mogoče bolje izkoristiti tudi možnosti gospodarskega sodelovanja med državama, predvsem na ravni investicij. Sogovornika sta se v nadaljevanju dotaknila tudi drugih aktualnih mednarodnih tem ter se strinjala, da so razmere v Ukrajini zelo zaskrbljujoče. Zavzela sta se za odločno, enotno ter trajno politično rešitev konflikta na podlagi dogovorov iz Minska. Kot zelo zaskrbljujoče sta ocenila namerno povzročanje trpljenja civilnemu prebivalstvu v Ukrajini. Oba sta obsodila vse aktivnosti namenjene spodkopavanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. 

V daljšem pogovoru z zunanjim ministrom Ruske federacije Sergejem Lavrovom, ki se je s predsednikom Pahorjem sestal tik pred svojim srečanjem z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem, sta sogovornika spregovorila o razmerah v Ukrajini in izmenjala poglede na to, kaj je potrebno za dosego politične rešitve v Ukrajini. Predsednik republike Pahor je ponovil slovensko podporo teritorialni integriteti Ukrajine in opozoril na žrtve med civilnim prebivalstvom, ki ne sme plačevati cene novega pozicioniranja velesil in uveljavljanja interesnih sfer. Sogovornika sta se strinjala, da je potrebno ohraniti politični dialog med Evropsko unijo in Rusko federacijo in iskati načine za mirno rešitev nastalih razmer. V tem kontekstu je predsednik Pahor izrazil podporo aktivnostim Francije in Nemčije za dosego političnega dogovora glede konflikta v Ukrajini.  

Vir:

Spletni člankih:

http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A8DDA511ED400FC1C1257DE7002E5F55?OpenDocument

Frankfurter Allgemeine Zeitung, Süddeutsche Zeitung, Die Welt, Spiegel