Generalni konzulat RS Muenchen /O generalnem konzulatu /

O generalnem konzulatu

18. decembra 1991 je Zvezna republika Nemčija priznala Republiko Slovenijo kot neodvisno in samostojno državo, 15. januarja 1992 sta državi vzpostavili diplomatske odnose. Generalni konzulat Republike Slovenije s sedežem v Münchnu je bil odprt v letu 1992 in je pristojen za nemški zvezni deželi Svobodno državo Bavarsko in Baden-Württemberg.

Odnosi med državama so tradicionalno odlični. Nemčija je strateška, politična in gospodarska partnerica Slovenije. Bogati stiki so vzpostavljeni tako na zvezni kot regionalni ravni. Slovenija in Nemčija delita sorodne poglede na številna vprašanja EU kot tudi širše.

Sodelovanje med Slovenijo in Bavarsko sega celo že v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bila ustanovljena Stalna mešana slovensko-bavarska komisija. Svoje delo opravlja še danes in spodbuja dvostransko sodelovanje na številnih področjih.

Odnosi med Slovenijo in zvezno deželo Baden-Württemberg so prijateljski, sodelovanje je še posebno dobro na področjih izobraževanja in kulture. Pomembno vlogo pri utrjevanju vsestranskih odnosov med stranema ohranja močna slovenska skupnost.

Glavne naloge konzulata

Osrednja naloga GK München je vsekakor varstvo in zaščita slovenskih državljanov ter opravljanje drugih konzularnih opravil na območju južne Nemčije. Prav tako spodbujanje vsestranskega sodelovanja z zveznima deželama Bavarsko in Baden-Würrtemberg ter promocija Republike Slovenije na tem območju.

Pravna podlaga

Z vidika mednarodnega prava osnovne naloge slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov izhajajo iz Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih (1961) in Dunajske konvencije o konzularnih odnosih (1963).

V Sloveniji ključne konzularne naloge opredeljuje 24. člen Zakona o zunanjih zadevah. Slovenski konzulati, poleg drugih nalog, ki so ob upoštevanju mednarodnega prava določene s predpisi in navodili zunanjega ministra, opravlja zlasti naslednje naloge:

  • varovanje interesov Republike Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb ter opravljanje konzularno-pravnih zadev,
  • spodbujanje razvijanja odnosov na področju gospodarstva, kulture, znanosti in izobraževanja,
  • poročanje o dogajanjih na vseh področjih življenja na konzularnem območju in širše o dogajanju v sprejemni državi,
  • razvijanje sodelovanja s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi izseljenci in zdomci ter posebna skrb za ohranjanje slovenskega jezika in kulture med njimi,
  • vzdrževanje stikov z državnimi in lokalnimi organi na konzularnem območju,
  • skrb za delovno-pravno in socialno varstvo državljanov Republike Slovenije na delu v sprejemni državi.